Nosečnost in hoja v hribe. Pa ne le hoja v hribe, tudi ostale športne aktivnosti, katere je ženska počela preden je zanosila. Kako je s tem v času nosečnosti?

Tudi sama sem imela to vprašanje. In ker se veliko ženk sprašuje podobno, kot sem se spraševala tudi sama, sem se odločila, da odgovor na daljše razložim in upam, da se katera najde v objavi in ji ta zapis nudi odgovor.

Pa če povem najprej svojo izkušnjo. Pred zanositvijo sem bila kar precej aktivna. Rada počnem vse kar je povezano s športom. Od hoje v hribe, plezanja, teka, rolanja kolesarjenja skratka aktivno preživljam čas v naravi. In ko sem izvedela za nosečnost se je v meni prebudil strah, ali lahko s takim načinom življenja škodujem sebi, predvsem pa plodu, ki ga nosim pod srcem?

Začela sem raziskovati, googlati in na koncu prišla do naslednje ugotovitve:
Moje telo mi bo jasno povedal, kaj je zame v tistem obdobju primerno, kaj lahko počnem in česa naj se rajši izogibam. In vse kar sem naredila je to, da sem ga enostavno poslušala, naj razložim:

Če nosečnost poteka brez težav in zapletov, če je nosečnica vajena določene športne aktivnosti torej se s to dejavnostjo ukvarja dlje časa, se pri tem počuti suvereno, pozna svoje meje in ve, kaj je za njo še varno in kdaj pretirava, potem ni razloga za skrb. Je pa potrebno poslušati kako se počutimo ob določeni obremenitvi, nam je prijetno ali občutimo kakšne neprijetne občutke.

Sama sem pred zanositvijo redno hodila v hribe v gore in tam zgoraj preživela veliko svojega prostega časa. Ko sem izvedela, da sem noseča sem s tem nadaljevala. Še vedno sem bila aktivna, redno hodila v hribe le ture, so se z napredovanjem nosečnosti krajšale.

Pomembno je, da vzpon prilagodite svojim zmožnostim.
Da izbirate pot, katero ste morda že obiskali, pot, za katero ste 100% prepričani, da ste ji kos.
Pot, ki je varna za vas in ki ni prezahtevna za vašo nosečnost.
Da hitrost hoje prilagajate stopnji nosečnosti in zadihanosti, si vmes vzamete daljše pavze, da se na pot odpravite dovolj zgodaj torej se izognete hoji v hribe ob največji vročini in predvsem, da ne rinete z glavo skozi zid. Da tudi kdaj, ko enostavno naprej ne gre, obrnete in si privoščite počitek.

Tako sem tudi sama prilagajala poti in vzpone in s tem nudila zadosti varnosti tako zame kot tudi za plod. In v hribe sem hodila tudi v pozni nosečnosti saj mi je pot, razgled in celotna tura nudila veliko več kot le hoja v hribe. Predvsem mi pomaga pri mentalnem zdravju in v obdobju nosečnosti je še toliko bolj pomembno, da najdemo način za lajšanje stresa in napetosti. Sama se v takih primerih zatečem v hribe in tam najdem svoj notranji mir.

Medtem ko s plezanjem pa sem zaključila že kar precej hitro. Razlog je bil to, da se na štriku enostavno nisem počutila 100%, nisem zaupala sebi, neudobno mi je bilo s pasom in kaj kmalu sem začutila, da plezanje enostavno ni več primerno zame. Zato sem s to aktivnostjo kar hitro zaključila.

Torej če povzamem, s hojo v hribe v nosečnosti ni nič narobe, če je nosečnica te obremenitve vajena od prej. Enako je z ostalimi športnimi aktivnostmi. Nosečnica lahko nadaljuje s skoraj vsem, kar je počela pred zanositvijo le težavnost in inventivnost je z napredovanjem nosečnosti potrebno manjšati.

Bi pa odsvetovala hojo v hribe nosečnici, katera pred zanositvijo ni bila aktivna, ni vajena hoje v hribe in se že ob daljšem sprehodu po ravnem počuti utrujeno ali zadihano. V takem primeru bi bilo bolj smiselno s hribi počakati in izbirati aktivnosti, katere ste počele že v času pred nosečnostjo.

Če imate kakšno vprašanje, vam z veseljem odgovorim in upam, da vam je ta zapis pomagal in dal odgovor na kakšno vprašanje.